življenje v oceanu

10.09.2008 | avtor: delfinka

Kmalu bo minilo leto dni odkar te ni več med nami…ne mine dan ko ne pomislim nate…prehitro si odšel…brez besed si zaspal v večno spanje…Hudo mi je, ker se nisem mogla posloviti od tebe…še zadnjič objeti in ti povedati kako te imam rada, kako sem ti hvaležna za vse tvoje besede in  navodila za življenje, za vse stvari, ki si me jih naučil…in za tvojo ljubezen, ki je bila neizmerna.

Pogrešam te…vedno bolj in bolj….še vedno se nisem sprijaznila s tvojo smrtjo…še vedno boli v srcu…Ko stojim ob tvojem grobu ne morem verjeti da stojim ob TVOJEM grobu…ne verjamem da te ni…še vedno čakam da me boš pozdravil ob prihodu…a tega pozdrava ni…zbrano poslušam in slišim samo veter, ki piha  okoli mene, se igra z mojimi lasmi…mogoče si to ti…

Pravijo, da čas celi rane…moje rane in izgube ne bo zacelil čas…preveč te pogrešam…rada bi se stisnila v tvoj objem in poklepetala s tabo o problemih, saj vem, da si vedno našel pravo besedo, ki me je potolažila. Ni te ob meni…morda si ob meni…verjamem da si ob meni…gledaš in opazuješ kako hodim skozi življenje in kako rešujem težave, ki se mi postavijo na poti mojega življenja…vem da vidiš, da sem srečna tako kot  še nisem bila nikoli poprej…pa vendar te ni…nisi mogel spoznati njega, ki me je osrečil in mi pokazal pravo ljubezen…boli me, ker me zadnja leta nisi videl srečne…zdaj sem srečna…z njim…Veš kdo je…prišel je na tvoj grob in sem ti ga pokazala…on je tisti, ki me ljubi takšno kot sem…takšno kot sem lahko bila samo pri tebi…brez pretvarjanj…samo to kar sem…

Pogrešam najine pogovore…tvoj smeh…in tvoje iskrice v očeh, ki so izginile samo zadnjih nekaj dni preden si me zapustil…bolezen te je premagala…kljub temu da si bil celo življenje borec, ki se ni predal…tudi tega si me naučil…toliko je stvari, ki si me jih naučil, ki so zdaj del mene in bodo za vedno ostale v meni…Mislim nate…vedno bolj in bolj….solze mi polzijo po obrazu…spet jočem…ne morem se pomiriti…preveč te pogrešam…bojim se 1.novembra…vem da se mi bo srce paralo, ko bomo stali ob tvojem grobu…vem… da ne bom pokazala svoje bolečine, saj bi bilo mami še bolj hudo…vem da ji morem stati ob strani, moram biti močna za njo, čeprav imam v srcu neizmerno bolečino, ki ne preneha boleti…

Preprosto…. pogrešam te in mislim nate…vedno bolj….