življenje v oceanu

19.05.2008 | avtor: delfinka

Včeraj me je poklical po parih mesecih moj X…..nevem sicer zakaj…mogoče mu je kapnilo kaj je imel…no vsaj po njegovih besedah sodeč….in seveda kako je to potekalo. Že ko je zvonil mobitel sem debelo pogledala ko sem zagledala njegovo ime….prva misel ….kaj bi pa ta zdaj rad… no in se uradno oglasim…hihi…diplomacija še vedno deluje….no in najin pogovor se začne nekako takole, da me sprašuje kaj počnem….hja kot ponavadi pišem seminarje…in kako življenje…..moje je seveda fantastično :)…potem pa začne svoj izpad….da kako premišljuje o naju (am…..šele zdaj) in kako me pogreša itd….jaz seveda samo momljam besedo aha in potem reče da me hoče nazaj (a je tip na glavo padel?)…pa ne da je ugotovil kaj je imel…in potem mu nekako lepo vljudno povem, da pač ne bo šlo ker imam fanta….sledila je omenjena izjava leta: JAZ TI PA NE VERJAMEM, DA IMAŠ FANTA.Halo?????A je on mislil, da ga bom čakala, da mu bo kapnalo kaj je imel in kdo sem jaz? Neeee. Seveda mu še enkrat razložim, da pač se je v teh mescih moje življenje spremenilo in to na veliko boljše in, da pač sva šla midva narazen in se zaživela na novo in sem zelo srečna. No seveda je on potem začel nekaj momljati….nevem točno kaj niti me ne zanima. V glavnem očitno je, da je mislil da ga bom kot sem ga prej že neštetokrat čakala, da se bo malo zresnil in, da mu bom vse odpustila. NAPAKA!!! Sicer sem prevelikrat ponovila moje napake, ko sem ga jemala nazaj toda pride trenutek, ko ima človek vsega dovolj in nekako zaključi neko dejanje svojega življenja….tako kot sem ga jaz in ni mi žal niti za sekundo. Bila bi nora, da bi se vrnila (sem dala cimram dovoljenje, da če me kaj takega piči naj me vržejo iz 11.nadstropja)….samo ni panike.Kdo bi bil tako neumen, da bi se vrnil v zvezo obsojeno na propad, saj partnerja nista enakovredna in eden zatira in ponižuje drugega (mene), preveč je bilo bolečin, preveč noči sem zaspala v solzah samo zato, da sem nato ob koncu spoznala, da me ni vreden.Ni vreden niti minute mojega časa….zdaj je le spomin in ena izkušnja več…nič drugega….boleča izkušnja, ki me je spremenila, pa vendar, danes sem srečna….brez njega…(on je trdil nasprotno, da brez njega ne bom srečna).

Srečna sem, ker sem si dopustila ponovno začutiti ljubezen ….pravo ljubezen, ki se rodi v dveh sorodnih dušah, ki čakata, da se najdeta….in midva z lubijem sva se našla in skupaj uživava radosti iskrene ljubezni….takšne kot si jo zasluživa oba.