življenje v oceanu

6.08.2008, avtor: delfinka

No… po dolgem času sem si vzela čas, da malo napišem kako poteka življenje v dvoje. Naj povem, da je življenje v dvoje fantastično…sploh zdaj ko sem bolna in me moj lubi razvaja…hihi…ok krega, ker nisem pokrita…ker nočem jest…itd..ampak to samo zato, ker ga skrbi zame. Ampak potem zvečer pa se stisneva in vsaj malo pozabim, da sem tečna zaradi vročine in posledičnega ležanja v postelji.

Zdaj pa res kako je življenje v dvoje…super….noro…veselo…

Med tednom živiva za večere, ko sva skupaj in se cartava pred tv…ampak najboljši so pa vikendi, ko se lahko zjutraj skupaj zbudiva in malo poleživa ….no ja dolgo poleživa in uživava. Zadnje čase sva kar vsak vikend pri mojih doma in je res super, ko prideva domov in so vsi veseli, da sva prišla …res super občutek, ki ga šele zdaj spoznavam ;)  ampak mi je všeč.

Kot sem že rekla odkar sem z lubijem je moje življenje dobilo nek globlji pomen, sploh pa zadnji mesec ko živiva skupaj.

 

30.06.2008, avtor: delfinka

mhm….kar dolgo se nisem javila…ja študijske obveznosti so hudič…no še par dni in se mi začnejo počitnice….ampak letošnje poletje bo zelo zanimivo…saj sem se preselila k mojem lubiju tak da se je počasi začelo življenje v dvoje…

Ne znam opisat z besedami moje občutke, ki jih doživljam, ko sem z njim…polni so ljubezni in neizmerne sreče…kot da bi sanjala…pa vendarle ne sanjam to je realnost…to je zdaj moje novo življenje…življenje polno iskrene ljubezni kakršne poprej nisem poznala in mi jo je pokazal moj lubi.
Kot sem že napisala bo poletje zelo zanimivo…bom še poročala…

 

29.05.2008, avtor: delfinka

Malo romantike nikomur ne manjka a ne?

Vendar moj današnji blog ne bo o dejanskem romantičnem preživljanju nedelje v dvoje, vendar bom opisala mojo izkušnjo iz pretekle nedelje, kjer mi je moj lubi stal ob strani in me bodril.

Že nekaj časa me je bolela leva noga pa sem bila “pametna” in nekako mislila, da sem si vnela mišico ali kaj podobnega. Vendar pa je moj gleženj čez vikend postal nekaj kar bi lahko bilo podobno jabolki….niti gleženjska kost se ni več videla, zato sva se z lubijem peljala na urgenco….Tam sem seveda po vseh pregledih, nemogočih vbodih in vzemih krvi, dočakala izvide….Zdravnica mi je povedala šokantno novico…venska tromboza….seveda…šok…zakaj ravno jaz???Prvo mi je šinilo v glavo….šit res bi mogla shujšat…jao…zdej pa imam…No, moj lubi me je res bodril z besedami upanja, za katere sem mu resnično hvaležna…mislim, da sva se še bolj zbližala, ker sva po vsem tem medu, ki se je cedil v najini zvezi padla nekako na trda tla…pa vendar sva se celo noč pogovarjala o tem in onem,  se smejala in čakala zadnje rezultate…ampak katere….ja rezultate za nosečnost, ki so nevem po kateri logiki pomembni za slikanje pljuč…ja rentgen…ok vse lepo in prav…ampak mene boli noga….ampak je bilo vse ok ….normalno…in gremo še ob 5h zjutri (na urgenci sva bila od 22.30h) na rentgen, se slikam in spet čakam slike….edino to pa na urgenci ubija, ker moraš na vsak izvid čakati eno uro ali pa še več. In glede na to, da se je ura bližala 6h zjutraj, mi res prijazne sestre pripravijo profizorično posteljo kar na ambulanti….tu pa se moj lubi poslovi, ker gre naravnost v službo. Ja zlat je moj lubi, čeprav sem mu rekla naj gre vsaj v avto spat je bil skoz ob meni in mi dajal podporo in besede upanja, ki so me držale pokoncu. Moram priznati, res me je vse skupaj šokiralo in vem, da če bi bila sama na urgenci, ne bi vsega tako prenesla kot sem, ker je bil lubi poleg.  Zjutraj so me nato zbudile sestre in že se je začelo moje novo divjanje po slikanjih in ultrazvokom itd….No, hvala bogu se je izkazalo, da le nimam venske tromboze a me bodo za vsak slušaj zdravili cel teden, tako da jutri grem na pregled in bom videla kako in kaj….noga je že bolje.

Naj še napišem kaj o tem romantičnem preživljanju časa na urgenci…Zdaj vem, da šele v takšnih trenutkih, kot so šokantna novica glede zdravja in celonočnem čakanju na urgenci na vse mogoče izvide, spoznaš svojega partnerja v popolnoma drugi luči. Zaveš se, da nisi sam na svetu (drugače bi bila,  popolnoma sama na urgenci), da nisi sam v tistem trenutku, ko izveš novico, ki te potegne iz zaljubljenega stanja na hudo trda tla…pa vendar je nekdo ob tebi, ki ti stoji ob strani in ti ponudi roko ter upanje, da zopet vstaneš in se postaviš na noge, ter premisliš o tem kako bi zadevo rešil. Zdaj vem in čutim, da je moj lubi tisti, ki me bo pobral, ko bom padla na trda tla življenja in vem, da mi po pomagal, da ponovno naredim korak naprej. Izkušnja, ki sva jo doživela pretekli vikend, naju je še bolj zbližala, saj znajo biti pogovori v čakalnici zelo pomembni za nadaljni potek ljubezenske zveze, a o tem naslednjič.

 

19.05.2008, avtor: delfinka

Včeraj me je poklical po parih mesecih moj X…..nevem sicer zakaj…mogoče mu je kapnilo kaj je imel…no vsaj po njegovih besedah sodeč….in seveda kako je to potekalo. Že ko je zvonil mobitel sem debelo pogledala ko sem zagledala njegovo ime….prva misel ….kaj bi pa ta zdaj rad… no in se uradno oglasim…hihi…diplomacija še vedno deluje….no in najin pogovor se začne nekako takole, da me sprašuje kaj počnem….hja kot ponavadi pišem seminarje…in kako življenje…..moje je seveda fantastično :)…potem pa začne svoj izpad….da kako premišljuje o naju (am…..šele zdaj) in kako me pogreša itd….jaz seveda samo momljam besedo aha in potem reče da me hoče nazaj (a je tip na glavo padel?)…pa ne da je ugotovil kaj je imel…in potem mu nekako lepo vljudno povem, da pač ne bo šlo ker imam fanta….sledila je omenjena izjava leta: JAZ TI PA NE VERJAMEM, DA IMAŠ FANTA.Halo?????A je on mislil, da ga bom čakala, da mu bo kapnalo kaj je imel in kdo sem jaz? Neeee. Seveda mu še enkrat razložim, da pač se je v teh mescih moje življenje spremenilo in to na veliko boljše in, da pač sva šla midva narazen in se zaživela na novo in sem zelo srečna. No seveda je on potem začel nekaj momljati….nevem točno kaj niti me ne zanima. V glavnem očitno je, da je mislil da ga bom kot sem ga prej že neštetokrat čakala, da se bo malo zresnil in, da mu bom vse odpustila. NAPAKA!!! Sicer sem prevelikrat ponovila moje napake, ko sem ga jemala nazaj toda pride trenutek, ko ima človek vsega dovolj in nekako zaključi neko dejanje svojega življenja….tako kot sem ga jaz in ni mi žal niti za sekundo. Bila bi nora, da bi se vrnila (sem dala cimram dovoljenje, da če me kaj takega piči naj me vržejo iz 11.nadstropja)….samo ni panike.Kdo bi bil tako neumen, da bi se vrnil v zvezo obsojeno na propad, saj partnerja nista enakovredna in eden zatira in ponižuje drugega (mene), preveč je bilo bolečin, preveč noči sem zaspala v solzah samo zato, da sem nato ob koncu spoznala, da me ni vreden.Ni vreden niti minute mojega časa….zdaj je le spomin in ena izkušnja več…nič drugega….boleča izkušnja, ki me je spremenila, pa vendar, danes sem srečna….brez njega…(on je trdil nasprotno, da brez njega ne bom srečna).

Srečna sem, ker sem si dopustila ponovno začutiti ljubezen ….pravo ljubezen, ki se rodi v dveh sorodnih dušah, ki čakata, da se najdeta….in midva z lubijem sva se našla in skupaj uživava radosti iskrene ljubezni….takšne kot si jo zasluživa oba.

 

18.05.2008, avtor: delfinka

Ponovno sem zaljubljena do ušes, no bom rekla tako zaljubljena še seveda nisem bila. Mojemu lubiju je ime Samo in mi je zmešal glavo v dobrih dveh dneh in od takrat sva neločljiva…Moji prijatelji in sorodniki, predvsem pa moje dobre prijateljice, ki so mi stale ob težkih trenutkih ob strani pravijo da končno spet žarim in živim kot sem pred 7 leti. Hihi… ja takrat je v moje življenje stopil X in o tem samo toliko, ker je preveč bolečih spominov in ravno zato je tudi X.

Moram priznati, da spoznavam in doživljam ljubezen čisto na novo, na nek nov prečudovit način, ki bi ga moral spoznati in doživeti prav vsakdo, pa vendar je tako da takšno ljubezen doživi malo ljudi. Resnično sem srečna, da sem lahko med tistimi srečneži, ki po dolgoletnem iskanju najdejo svojo sorodno dušo in jaz vem da sem jo našla v Samotu.

Toliko za danes, vse kar se bo dogajalo pa seveda še napišem.

 

7.05.2008, avtor: delfinka

Človek ne more verjeti kaj vse lahko doživi ob delu s strankami….ali so ljudje res tako nesramni, da namesto, da bi bili civilizirani dobesedno obnašajo kot največje opice…no s tem sem pa res užalila “prave” živalske opice. Še zdaj ne morem verjeti kaj sem danes doživela…ko nekomu pol ure razlagaš, da o neki stvari res nimaš pojma (ker me ni bilo v službi niti v tem primeru zraven ob nekem dogovarjanju za posel) in da je najboljše da se dotična stranka vrne popoldne se le ta stranka začne nate dreti kot da si največja budala na svetu ker pač nisi leksikon oziroma vsevednik. Kam je odšlo neko normalno socializirano sporazumevanje dveh oseb??Kljub temu, da sem se po vseh svojih močeh trudila, da se nisem pričela nazaj dreti, ker sem imela resnično vsega dovolj, saj več kot prijazna in razumevajoča enostavno ne morem biti. Pa vendar …kdo je bil pa v tem trenutku razumevač do mene?Nihče….sploh pa ne omenjena stranka, ki je za nekaj minut uničila mojo dobro voljo in moj vedno prisoten nasmeh in mojo prijaznost. Smo se resnično ljudje pričeli obnašati kot živali?No, seveda ne saj imajo živali svoje teritorije in spoštovanje do “glavnih”, kar se pa pri vsakdanjih interakcijah pri ljudeh ne opazi…tokrat bom kar zaključila in bom komentirala še kasneje…se grem malo martinčkat na sonce…ker je veliko bolj prijetno kot pa komentirat bedne stranke.

 

6.05.2008, avtor: delfinka

hja …bom pa še jaz imela svoj blog kot ga imajo vsi okoli mene a ne?sicer sem dobesedno na začetku pisanja ampak se bom potrudila da bo zabavno.